Elementi lestvice šolanja konj so razporejeni po prioriteti, vrstnem redu in teži. Da bi dosegli končni cilj treninga konj, ki ga imenujemo prepustnost, moramo predelati prav vse elemente brez izjem. Tako so nižji trije elementi – sproščenost, takt in naslon – po naravi lažji kot višji trije – zamah, izravnanost, zbranost.
Zamah je pojem, s katerim opisujemo živo, energično, vendar obvladano energijo, impulz, ki se začne v konjevih zadnjih nogah ter prežema njegovo celotno telo in gibanje. Zamah pomeni prenos z energijo nabitega impulza iz zadnjih nog skozi celotno konjevo telo, v smislu gibanja naprej. Zamah poznamo samo pri gibanju v kasu in galopu, saj pri gibanju v koraku ni faze lebdenja, med katero se pokaže zamah. Jahači pogosto zamenjujejo zamah s hitrostjo gibanja konja. Znan je rek legendarnega mojstra jahanja Alojza Podhajskega, ki pravi: »Večina jahačev misli, da so dosegli zamah, kadar slišijo veter okrog ušes. Dejansko se pravi zamah pokaže samo pri zbranem gibanju konja.«
V času intenzivne selekcije vidimo vse več konj – posebej med dresurnimi linijami – ki se že po naravi gibljejo elastično, energično in elegantno. Taki konji delujejo, kakor da se gibajo z veliko zamaha. A kljub temu mora biti pravi zamah, ki ga potrebujemo za doseganje prepustnosti, »prijahan, ne prirojen«. Zato imajo taki konji velikokrat probleme s spreminjanjem potiskanja v nosilnost, saj ne znajo pri enaki sproščenosti, enakomernem tempu in zamahu podaljšati korakov v kasu in galopu. Nasprotje temu je zamah, ki je posledica jahanja. Tak zamah pomeni, da konj intenzivneje skrči sklepe, dviguje noge prožno in z veliko energije od tal.