»Delo z arabskim konjem je čisti užitek«
Barbara Boben je v slovenskih (in tujih) konjeniških krogih dobro poznano ime. Vsestranska rejka, sodnica, trenerka, prehranska svetovalka, nekdanja tekmovalka v preskakovanju ovir in aktualna predsednica ZRLAKS – Združenja rejcev in lastnikov arabskih konj Slovenije že od malih nog z zanimanjem in širino raziskuje najrazličnejša področja konjeniškega sveta, pri tem pa ne pušča prostora za enosmernost in predsodke.
Barbara Boben pravi, da se je s »konjeniškim genom« okužila preko dedka, in ko je enkrat sedela na konju, je nič več ni moglo ločiti od plemenitih štirinožcev. V svoji pestri konjeniški karieri se je preizkusila na tekmovanjih v preskakovanju ovir, orala ledino reje konj pasme quarter in westernskega jahanja v Sloveniji, trenutno pa kot predsednica ZRLAKS predstavlja gonilno silo slovenske reje arabskih konj. Kot sodnica za športni del razstav arabskih konj je dobro poznana tudi v tujini. Njen pogled na konjeništvo je širok in neobremenjen – sama pravi, da je konjeniški svet dovolj velik, da v njem vsak najde nekaj primernega zase, hkrati pa se zaveda, da imajo vsako konjeniško področje, pasma, disciplina tako svoje prednosti kot slabosti.
Kako se je začela vaša ljubezen do arabskih konj? Kaj vas je navdušilo pri tej pasmi?
»Kot otrok sem na sejmu v Veroni vedno kupila koledar s konji, ki so mi bili všeč. Konji na slikah so imeli lep izraz, velike oči, čudovite poteze in posebne oglavke z biserčki. (smeh) Veliko kasneje sem dojela, da sem vsako leto kupovala in gledala koledar z arabskimi konji. Očitno so me pritegnili že takrat.«
Bi rekli, da je arabska pasma vsestranska pasma konja? Kakšno vlogo pri tem igra temperament arabskega konja?
»Prvega arabskega konja sem imela priložnost spoznati leta 2003. El Fatah ibn Havi je bil žrebec, ki mi je pokazal drugačen svet v sedlu. Njegova okretnost, agilnost in energija pod sedlom so bili osvežujoči. Na terenu se je premikal popolnoma drugače kot športni konji, ki sem jih bila vajena, korak je bil lahkoten, volja po gibanju neverjetna. Takrat sem razumela, da je to pasma konja, ki mi je všeč in jo želim spoznati. Inteligenten, senzibilen in močan konj z neverjetno energijo, ki jo z znanjem lahko uporabiš in usmeriš v karkoli želiš. Težava lahko nastane, ko si arabskega konja omislijo ljudje brez znanja. Arabski konji so izjemno hitri, inteligentni in senzibilni, zato tudi hitro razumejo, s kom imajo opravka in to včasih seveda tudi izkoristijo. Takrat se lahko njihov temperament in reakcije tolmači, kot da so arabski konji nori in neobvladljivi … Pa je v večini primerov to samo odsev znanja in odnosa njihovega lastnika. Vsak hitro ugotovi, da je delo z arabskim konjem čisti užitek, če le lahko odmisli predsodke in da pasmi priložnost.«
Reja polnokrvnih arabskih konj že nekaj časa poteka v dveh smereh – na eni strani imamo arabske konje za »show«, na drugi za šport. Kako gledate na to delitev?
»Verjamem, da je svet dovolj velik, da vsak lahko za svoje potrebe najde ustreznega konja, ne glede na pasmo ali namen. Tukaj je predvsem pomembna iskrenost do samega sebe, da pred nakupom veš, kaj želiš. Primer: Če rada hodim v gore, si bom kupila pohodne čevlje, za trening baleta pa so najbolj ustrezni baletni čevlji. Z baletnimi čevlji bi v hribe težko hodila, prav tako ne bom zadovoljna in uspešna v pohodnih čevljih na treningu baleta. Različna svetova ponujata za vsakogar nekaj. Najbolj me razjezi obsojanje in poveličevanje enega ali drugega sveta, ker lahko prednosti in slabosti najdem v obeh svetovih. Pomembno je, da lastnik s konjem uživa, je do njega korekten in je z njim zadovoljen, ne glede na izbrano dejavnost.«