Konec aprila so veterinarji pri nas zaznali pojav konjske influence, zelo nalezljive virusne bolezni, ki se hitro širi med populacijo konj. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko brez ustreznih ukrepov bolezen hitro zajame večje število živali, zato pozivajo lastnike k previdnosti in doslednemu upoštevanju biovarnostnih priporočil.

Po podatkih pristojnih služb so v aprilu 2026 bolezen potrdili pri več konjih na območju Ljubljane, neuradne informacije pa kažejo, da se posamezni primeri pojavljajo tudi drugod po Sloveniji. Zaradi hitrega širjenja bolezni so že odpovedana številna tekmovanja in konjeniški dogodki, s čimer želijo organizatorji preprečiti nadaljnje okužbe.

Kaj je konjska influenca?

Povzročitelj bolezni je virus influence tipa A, ki okužuje konje, osle, mule in druge kopitarje. Bolezen se širi z aerosolom (kapljice, ki jih konji izločajo pri kašljanju), z neposrednim stikom z izločki (nosni izcedek, izbljuvek) in posredno preko ljudi, opreme in oblačil, ki so bili v stiku z okuženimi konji. Zaradi takšnega načina prenosa se lahko virus zelo hitro razširi v hlevih ali na dogodkih, kjer je prisotnih veliko živali.

Klinični znaki in potek bolezni

Bolezenski znaki se pojavijo v enem do treh, redko do sedmih dneh po okužbi z virusom. Najpogostejši znaki so:

  • visoka telesna temperatura (do 41 °C),
  • kašelj,
  • obojestranski nosni izcedek,
  • apatija in izguba apetita.

Trajanje bolezni je odvisno od resnosti bolezenskih znakov. Večina konj okreva v približno treh tednih, bolezensko stanje pa se lahko zaplete predvsem zaradi sekundarnih okužb dihal. V redkih primerih lahko pride do pogina živali. Najbolj so ogroženi mladi in starejši konji ter konji s kroničnimi dihalnimi težavami. Konja, ki kaže znake bolezni, naj pregleda veterinar. Za natančno potrditev bolezni se v akutni fazi obolenja odvzame nosne brise ali nosni izpirek. Najlažje se virus potrdi z nazofaringelanim brisom, vendar je kooperativnost konja pri tem posegu manjša. Potrditev diagnoze se izvaja tudi z določitvijo protiteles v krvi. Pri tem je pomembno, da se odvzameta dva vzorca krvi. Prvi vzorec se odvzame čim prej ob ali po pojavu bolezenskih znakov, drugi vzorec krvi (rekonvalecentni vzorec) pa 14 dni kasneje. Svetuje se opravljanje obeh testov, da se poveča možnost za dokaz okužbe. Izolacijo virusa in serološko preiskavo krvi se lahko opravi na Veterinarski fakulteti.

Zdravljenje

Specifičnega protivirusnega zdravljenja običajno ni, zdravljenje je podporno: zniževanje telesne temperature, popoln počitek, dobra prezračenost hleva in zmanjšanje prahu, po potrebi dodatna oskrba (hidracija). Pri bolnih konjih je potrebno natančno spremljati telesno temperaturo in splošno počutje (apetit, blatenje, uriniranje). Popolna regeneracija dihalnih poti, ki jih je prizadel virus influence, je dolgotrajna, in lahko traja od 50 do 100 dni. Športni konji lahko čutijo posledice okužbe v obliki slabše športne pripravljenosti še šest mesecev po okužbi. Pri konjih, ki so pričeli trenirati ali tekmovati v fazi, ko dihalne poti še niso popolnoma ozdravele, se lahko pojavijo kronične težave v dihalih in dolgotrajno zmanjšana zmožnost za optimalen športni napor. Pomembno pravilo okrevanja je, naj ima konj za vsak dan vročine približno en teden počitka.

Ključni ukrepi za preprečevanje širjenja

Po priporočilih veterinarske stroke je najbolj učinkovit način obrambe pred okužbo preprečitev vnosa virusa influence v čredo. Med ključnimi ukrepi so:

  • Izolacija novih konj za vsaj tri tedne. Z osamitvijo konj, ki se redno transportirajo zaradi športnih ali drugih dogodkov, se prav tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni v celotni čredi. 
  • Redno cepljenje konj. Redno cepljenje konj zmanjša verjetnost za nastanek bolezni. V primeru, da se bolezen vseeno pojavi, so bolezenski znaki pri cepljenih konjih bolj mili kot pri konjih, ki niso prejeli cepiva.
  • Osamitev okužene živali. Prenos virusa iz obolelih na zdravo žival je pomemben faktor pri preprečevanju širjenja okužbe. Zelo učinkovita je osamitev okuženega konja s premestitvijo v drug prostor ali predel hleva, kjer je zmanjšan kontakt z ostalimi konji. 
  • Omejevanje premikov konj. V primeru okužb se odsvetuje premikanje/transport konj.
  • Dosledna higiena lastnikov in oskrbnikov konj. Z upoštevanjem osnovnih biovarnostnih ukrepov, kot so umivanje in razkuževanje rok ter uporaba čistih oblačil in obutve, lahko dodatno zmanjšamo možnost prenosa virusa med konji. Zelo pomembno je, da za delo z okuženim ali sumljivim konjem uporabljate posebna oblačila, obutev in gumijaste rokavice in poskrbite, da le-te ne bodo prišle v stik z drugimi konji oziroma po stiku z okuženim konjem roke temeljito operete in razkužite. Virus influence je namreč zelo občutljiv na vsa običajna razkužila. Če je mogoče, naj se ljudje, ki skrbijo za obolelega konja, izogibajo stiku z drugimi konji. 

V primeru pojava povišane telesne temperature, kašlja, nosnega izcedka se posvetujte s svojim veterinarjem. Širjenje obolenja v čredi in stanje posameznih konj nadzirajte z rednim merjenjem telesne temperature (dvakrat na dan). Noben konj, ki je ob pojavu bolezni prisoten v hlevu ali na posestvu, naj ne zapusti lokacije še tri tedne po prenehanju zadnjih bolezenskih znakov. Vrnitev športnih konj v trening naj bo postopna s povečevanjem obremenitve skozi obdobje najmanj osmih tednov po prenehanju zadnjih bolezenskih znakov. Virus influence konj predstavlja zelo majhno tveganje za okužbo ljudi. Do sedaj še niso potrdili kliničnega obolenja pri ljudeh zaradi okužbe z virusom influence konj. Z virusom pa se lahko okužijo in zbolijo psi, ki lahko kažejo znake respiratorne bolezni. Veterinarji opozarjajo, da lahko že en okužen konj ogrozi širšo populacijo, zato je odgovorno ravnanje lastnikov ključnega pomena.

Vir: Veterinarska fakulteta